Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek, 5. januarja 2026, uradno podprl pobudo za vpis francoskih bistrojev in kavarn na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Macron je med tradicionalnim sprejemom v Elizejski palači poudaril, da te ustanove predstavljajo ključni del francoskega načina življenja in služijo kot »posredniki časa«, ki ohranjajo nacionalno gastronomsko znanje in družbeno povezanost. Predsednik je v svojem nagovoru izpostavil pomen zaščite francoskega strokovnega znanja in napovedal možnost prilagoditve delovne zakonodaje, specifično glede dela na prvi maj, da bi podprli ta sektor. Prizadevanja za priznanje bistrojev niso nova, saj Združenje bistrojev in kavarn Francije (Association des Bistrots et Cafés de France) to idejo aktivno zagovarja že od leta 2024. Če bo kandidatura uspešna, se bodo bistroji pridružili francoski baguette, ki je bila na Unescov seznam uvrščena pred leti.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju medija The Washington Post zavrnil možnost, da bi venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado prevzela vodenje države v prehodnem obdobju. Razlog za to odločitev naj bi bilo njeno sprejetje Nobelove nagrade za mir leta 2025, kar naj bi Trump označil za neoprostljiv greh. Trump, ki je po navedbah virov iz Bele hiše sam močno hrepenel po tem priznanju, je Machadovi zaradi tega odrekel podporo pri vodenju države po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kljub temu da je Trump sprva preučeval možnost, da bi Machadova postala prehodna voditeljica, so njegovi pomočniki razkrili, da je njena odločitev, da nagrade ne zavrne, dokončno zapečatila njeno politično usodo v očeh ameriške administracije. Machado se je na situacijo odzvala diplomatsko in se Trumpu prek družbenih omrežij zahvalila za dosedanjo odločnost pri reševanju venezuelske krize. V svojih izjavah je poudarila, da ostaja prepričana v skorajšnjo svobodo Venezuele in da bo država postala ključna zaveznica Združenih držav Amerike, ne glede na trenutna nesoglasja glede vodenja tranzicije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je kritiziral vojaško operacijo "Absolute Resolve", ki so jo Združene države izvedle v Venezueli z namenom aretacije predsednika Nicolása Madura. Macron je izjavil, da Francija ne podpira in ne odobrava metode, ki so jo uporabile ZDA pri aretaciji Madura.

Donald Trump je zavrnil podporo voditeljici venezuelske opozicije Marii Corini Machado, ker mu ni prepustila Nobelove nagrade za mir. V ruskem svetu federacije so to potezo označili kot "novo klofuto" evropskim zaveznikom, ki so podprli demokracijo v Venezueli in izrazili nestrinjanje z legitimnostjo predsednika Nicolasa Madura.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval mednarodno skupnost, naj prizna de facto delitev Cipra in s tem severni, turški del otoka kot samostojno državo. Erdogan je svojo izjavo podal med obiskom na Severnem Cipru ob 51. obletnici turške vojaške intervencije leta 1974. Turčija je takrat okupirala severni del Cipra kot odgovor na propadli puč grško-ciprskih nacionalistov, ki so si prizadevali za združitev otoka z Grčijo. Trenutno Republiko Ciper, članico Evropske unije, priznavajo na jugu otoka, medtem ko je na severu ustanovljena "Turška republika Severni Ciper", ki jo priznava le Ankara.

Frankfurt in širša regija Ren-Majna sta bila prvič v zgodovini izbrana za svetovno prestolnico oblikovanja (World Design Capital). Gre za pomemben mednarodni naziv, ki ga prvič prejema nemško mesto in njegova okolica. Izbor poudarja pomen regije kot inovativnega središča, kjer se oblikovanje uporablja za izboljšanje gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja državljanov. Hesenski minister za gospodarstvo je ob tem izrazil izjemno zadovoljstvo in poudaril, da ta naziv predstavlja veliko priložnost za celotno regijo. Po njegovih besedah bo projekt omogočil dodatno prepoznavnost lokalnemu gospodarstvu in kreativnim industrijam na svetovnem zemljevidu. Naziv svetovne prestolnice oblikovanja se podeljuje bienalno in spodbuja mesta k uporabi oblikovalskih procesov za reševanje urbanih izzivov.

Najboljši bosanskohercegovaški nogometni sodnik Irfan Peljto je prejel veliko priznanje s strani Mednarodne nogometne zveze (FIFA), saj je sodil na Svetovnem prvenstvu v Čilu. Peljto je s svojo ekipo že večkrat dokazal svojo kakovost, kar je ponovno potrdila FIFA.

Pred tridesetimi leti je Saltillo v nogometnem svetu oživel z ustanovitvijo profesionalnega moštva, ki je mladim igralcem ponudilo novo priložnost po koncu univerzitetne kariere, s čimer je mesto postalo znano po svojih »dinozavrih«. Vzporedno je mehiški nogometaš Gilberto Mora prejel izjemno priznanje s strani priznanih trenerjev, kot sta André Jardine in Nicolás Estevéz. Estevéz, trener América, ga je označil za »dragulj« in pozval Mehiko, naj ga »skrbi«, kar priča o njegovem izjemnem talentu in potencialu na mednarodni ravni.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Nikolas Maduro nima demokratične legitimnosti za vodenje Venezuele. Izjava prihaja v času stopnjevanja napetosti in poročil o odstavitvi oziroma aretaciji dosedanjega predsednika. Evropska unija je ob tem vse vpletene strani pozvala k skrajni zadržanosti, preprečevanju nasilja ter doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Bruselj že dalj časa opozarja na nepravilnosti v venezuelskem političnem procesu, sedaj pa pozorno spremlja hiter razvoj dogodkov na terenu. Kallasova je izpostavila, da je EU že večkrat podvomila v legitimnost Madurove oblasti, trenutne razmere pa zahtevajo miren prehod in zaščito človekovih pravic vseh državljanov. Evropska diplomacija si prizadeva za stabilizacijo države, ki jo že leta pesti globoka politična in gospodarska kriza.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil, je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil začasni predsednici Delcy Rodríguezovi, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala 'prav'. V Italiji so potekale velike ljudske manifestacije v podporo Maduru, ki jih italijanski mediji niso poročali.

Slovenija je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila trdno podporo enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je poudaril nujnost spoštovanja mednarodno priznanih meja, s čimer se je Ljubljana pridružila večini držav članic, ki nasprotujejo nedavnemu izraelskemu priznanju odcepljene pokrajine Somaliland. Izredno zasedanje je bilo sklicano kot neposreden odziv na diplomatsko potezo Izraela, ki je sprožila val kritik v mednarodni skupnosti. Slovenija je v svojem nastopu poudarila, da tovrstna enostranska dejanja spodkopavajo stabilnost v regiji Afriškega roga. Diplomatska prizadevanja so bila usmerjena v preprečevanje stopnjevanja napetosti, saj Somalija dejanje Izraela razume kot očitno kršitev svoje suverenosti in invazijo na svojo ozemeljsko celovitost. Večina mednarodnih akterjev, vključno z Evropsko unijo, ostaja enotna v stališču, da je treba spore reševati v okviru dialoga in spoštovanja listine Združenih narodov.

Albanska ministrica za Evropo in zunanje zadeve Elisa Spiropali je v uradni izjavi izrazila polno podporo Albanije odločnemu ukrepanju Združenih držav Amerike v Venezueli. Podpora sledi operaciji ameriških specialnih sil, v kateri je bil aretiran venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo. Spiropali je poudarila, da Albanija trdno stoji ob strani predsedniku Donaldu Trumpu in državnemu sekretarju Marcu Rubiu pri njunih prizadevanjih za končanje delovanja, ki ga je opisala kot narko-teroristični režim v Venezueli. Albansko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za ključen korak v boju proti avtoritarizmu in kriminalnim strukturam v Latinski Ameriki. Uradna Tirana se je s tem dejanjem jasno pozicionirala kot tesna zaveznica ameriške zunanje politike na Balkanu, pri čemer izpostavlja nujnost mednarodnega sodelovanja pri zagotavljanju demokratične stabilnosti in pravne države. Odločitev za javno podporo aretaciji odraža usklajenost albanske diplomacije z interesi Washingtona v regiji in širše. Ameriške oblasti so akcijo utemeljile z obtožbami o vpletenosti Madurovega režima v mednarodno trgovino z drogami in terorizem. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja ameriškega pritiska na Caracas, ki so ga spremljale grožnje z vojaškim posredovanjem in obtožbe o uporabi fentanila kot kemičnega orožja. Albanija s svojo izjavo potrjuje svojo vlogo strateške partnerice ZDA, ki brez zadržkov podpira njihove najostrejše zunanjepolitične ukrepe.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura pozvala izvoljenega predsednika Edmunda Gonzáleza Urrutio, naj nemudoma prevzame vodenje države. Machado je poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele, medtem ko je González Urrutia državljane obvestil, da so pripravljeni na obsežno operacijo obnove naroda. Dogajanje so podprle tudi sosednje in regionalne države, vključno s Panamo in Ekvadorjem. Panamski predsednik José Raúl Mulino je izrazil podporo urejenemu in legitimnemu procesu tranzicije oblasti, ekvadorsko zunanje ministrstvo pa je v uradni izjavi podprlo vrnitev demokratičnih institucij v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj opozicija zahteva uveljavitev izidov zadnjih volitev, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo Nicolása Madura po njegovem domnevnem pridržanju. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj za zamenjavo socialističnega režima, ki so ga v zadnjih mesecih močno stopnjevale tudi napovedi o morebitnem posredovanju Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump bo prejel Izrael-nagrado, ki predstavlja najvišje državno priznanje judovske države, za svoje izjemne zasluge pri zagotavljanju varnosti in interesov Izraela. Odlikovanje prihaja v času, ko Trump v Združenih državah gosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, s katerim sta v ponedeljek razpravljala o prihodnosti vojne v Gazi in regionalni stabilnosti. Kljub podelitvi priznanja pa razmere na terenu ostajajo negotove. Trump je napovedal, da se bo druga faza premirja v Gazi začela v kratkem, vendar strokovnjaki opozarjajo na globoka razhajanja med izraelskimi in palestinskimi interesi. Trenutni pogajalski proces je po ocenah analitikov v slepi ulici, saj ključna vprašanja glede nadzora nad območjem in trajne prekinitve sovražnosti ostajajo nerešena. Trumpova administracija sicer vztraja pri optimizmu glede hitrega prehoda v naslednjo fazo sporazuma, čeprav izraelska stran še naprej poudarja potrebo po varnostnih jamstvih.

Izrael je sredi decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost odcepljene regije Somaliland, kar je povzročilo ostre mednarodne obsodbe in vojaške grožnje. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odločitev utemeljil s strateškimi interesi, saj naj bi Izrael s tem pridobil ključno oporišče v Rdečem morju in Adenskem zalivu, kar bi mu omogočilo neposreden odgovor na grožnje Irana in njegovih zaveznikov v regiji. Poteza je bila usklajena prek tajnih kanalov obveščevalne službe Mossad, njen cilj pa je zagotoviti varnost plovnih poti skozi ožino Bab el Mandeb, ki je vitalnega pomena za svetovno trgovino. Na odločitev se je ostro odzval Varnostni svet Združenih narodov, kjer so delegacije Alžirije, Gvajane, Sierre Leone in Somalije dejanje označile za nezakonito. Somalija, od katere se je Somaliland odcepil leta 1991, obtožuje Izrael kršenja njene suverenosti in ozemeljske celovitosti. Medtem ko so Združene države Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa poskušale izvajati mirovno diplomacijo, poročilo Mednarodne krizne skupine za leto 2026 opozarja, da takšne enostranske poteze le še dodatno zaostrujejo konflikte v že tako nestabilnih regijah, kot so Jemen, Sudan in Sirija. Jemenski uporniki Hutiji so že napovedali napade na morebitne izraelske cilje v Somalilendu.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Moldavska predsednica Maia Sandu je bila s strani britanskega časnika The Telegraph razglašena za "svetovno voditeljico leta". Priznanje je prejela za svojo ključno vlogo pri obrambi demokracije in uspešnem zoperstavljanju pritiskom ter vmešavanju Ruske federacije v notranje zadeve Moldavije. Publikacija je poudarila, da je Sandu Moldavijo postavila na prvo obrambno črto evropske demokracije, pri čemer so jo opisali kot voditeljico, ki je ruski predsednik Vladimir Putin ni uspel zlomiti. Izbor odraža mednarodno priznanje njenih prizadevanj za proevropsko usmeritev države in boj proti korupciji v izjemno zahtevnih geopolitičnih razmerah. Maia Sandu se v svojem mandatu nenehno spopada s hibridnimi grožnjami, ki vključujejo dezinformacije in energetsko izsiljevanje s strani Moskve. Nagrada utrjuje njen status ene najvidnejših zagovornic zahodnih vrednot v vzhodni Evropi in krepi diplomatski ugled Moldavije v času, ko si država prizadeva za polnopravno članstvo v Evropski uniji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v Floridi napovedal, da bo ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 prejel najvišje izraelsko državno priznanje za mir. Odločitev predstavlja pomemben prelom z večdesetletno tradicijo, saj so to nagrado doslej podeljevali izključno izraelskim državljanom. Netanjahu je svojo odločitev utemeljil z izjemno Trumpovo podporo Izraelu v boju proti Hamasu v Gazi, ameriškega predsednika pa je označil za arhitekta mirovnega načrta za to regijo. Trump, ki je bil nad napovedjo vidno presenečen in ganjen, je namignil na možnost obiska Izraela ob podelitvi, ki naj bi se odvila na predvečer ameriškega dneva neodvisnosti. Poleg dogajanja na Bližnjem vzhodu poročila iz tujine navajajo tudi dejavnosti šamanov v Peruju, ki v svojih novoletnih prerokbah Trumpu napovedujejo bolezen, benezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru pa padec z oblasti. Hkrati beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pod pritiski Trumpove administracije nadaljuje s pomilostitvami političnih zapornikov, s čimer želi doseči omilitev ameriških sankcij.

Japonski senator kitajskega rodu Ši Hei, član stranke Japonsko združenje za obnovo (Nippon Ishin no Kai), je prek družbenega omrežja X napovedal svoj nameravani obisk Tajvana. Ši Hei, ki mu je Kitajska prepovedala vstop v državo, je v svoji izjavi poudaril, da možnost njegovega nemotenega vstopa na Tajvan služi kot neposreden dokaz, da je otok neodvisna država, ki ni podrejena Pekingu. Po njegovih besedah dejstvo, da kitajske prepovedi ne veljajo na tajvanskem ozemlju, jasno kaže na ločenost obeh entitet. Napovedani obisk prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti v regiji in bi lahko dodatno zaostril odnose med Japonsko in Kitajsko. Ši Hei, ki je znan po svojem kritičnem odnosu do kitajske vlade, s svojo potezo neposredno izziva načelo ene Kitajske, ki ga zagovarja Peking. Njegove izjave, o katerih so poročali tudi mednarodni mediji, kot je Radio France Internationale (RFI), krepijo diplomatski pomen Tajvana kot avtonomne politične entitete v vzhodni Aziji.

Predsednica Republike Moldavije Maia Sandu je prejela naziv svetovne voditeljice leta, ki ga podeljuje ugledni britanski časnik The Telegraph. Priznanje je prejela zaradi svojega odločnega upora vplivu Kremlja in prizadevanj, da Moldavijo postavi na prvo linijo evropske demokracije. V utemeljitvi so poudarili, da za predsednico Sandu približevanje Evropski uniji ne predstavlja zgolj strateške prioritete, temveč ključno vprašanje, od katerega bo odvisna prihodnost celotne države. Pod njenim vodstvom se je Moldavija kljub nenehnim pritiskom iz Moskve trdno usmerila proti Zahodu. Časnik poudarja, da je Sandu uspela ohraniti demokratično pot države v izjemno težkih geopolitičnih razmerah, s čimer si je prislužila ugled v mednarodni skupnosti. Njena vloga pri transformaciji države je bila prepoznana kot ključen dejavnik za stabilnost v regiji, ki jo neposredno ogrožajo ruski interesi.